Omemba: Beno Zupančič

»Kaj mi pa bo zatemnitev? Saj vendar ni vojna.«

»Ustvaril sem nekaj lepega / nekaj svojega / v to moje te zdaj spuščam / prosim vstopaj počasi / prosim poskušaj razumeti …«

»Rekel je, da me ljubi, da želi biti z mano. / Velike besede, ni še čas zanje. Počakaj malo.«

»Izgubil sem vsako veselje še nadalje zapisovati dogodke iz svojega ubogega življenja. Mar naj kar naprej zapisujem same žalostne stvari? Veselja pa zame tako in tako ni več. Ostale so mi samo še miši.«